Čustva in občutki

Tematski sklop je uredila Univerza 13 v Parizu (Francija)

 

Knjige za otroke in mladino so mnogokrat vrednotene glede na njihovo uporabnost in izobraževalni namen. Razlog je v tem, da ima pedagogika na področju otroške in mladinske književnosti zelo pomembno vlogo. Vendar pa ne smemo prezreti literarnega, estetskega ali umetniškega vidika otroških in mladinskih knjig. Čustva in občutki so na stičišču teh dveh temeljnih vidikov otroške in mladinske književnosti, saj združujejo oba pristopa. Otroške in mladinske knjige, še posebej slikanice, običajno čustva in občutke prevedejo v besede in podobe. Hkrati so čustva in občutki globoko povezani tudi s samim dejanjem branja. Čustva, ki jih mladi bralci ob branju doživljajo, lažje razumejo prav zaradi moči, natančnosti in tankočutnosti besed in podob. Občutki in čustva so torej stvar reprezentacije in recepcije: zagotovijo ustrezen potek procesa tako učenja kot zabave, saj ustvarijo raznolike čustvene povezave med otroki in knjigami. Preko čustev in občutkov lahko otroci sočustvujejo z literarnimi liki ali pa se nanje odzovejo z nasprotovanjem in odporom. Ob vprašanju spolne identitete pa imajo upodobljeni čustva in občutki, ki jih branje izzove, še posebej pomembno vlogo pri ozaveščanju otrok o dojemanju samih sebe ter drugih in družbe.

Čustva so, tako kot vedenje, pogosto predmet stereotipnih predstav: dekle ne sme odločno izraziti svojega mnenja ali navdušenja, ne sme se glasno smejati ali biti nesramno; fant ne sme jokati, biti preveč občutljiv ali nežen. V nasprotju s tem pa knjige v bibliografiji pokažejo, da čustva niso vezana na spol: dekle je lahko jezno (Lara Schmitt), razburjeno ali glasno (Vaffelhjarte; Wild) in ni nujno, da ustreza podobi pametne male deklice (Серафина и черният плащ / Serafina and the Black Cloak; Momo) ali top modela (Les malheurs de Sophie). Po drugi strani je fant lahko prestrašen (Into the forest), nežen, sramežljiv in krhek (Nils, Barbie; A boy called Hope; Willy the dreamer; Benito y su carrito). Nekatere knjige upodabljajo otroke, ki imajo težave pri obvladovanju svojih čustev, na primer avtiste (È non è), ali pa otroke, ki se po čustvenem šoku spopadajo z duševnimi motnjami (The goldfish boy). Druge upodabljajo razvoj čustev, ki se včasih tako korenito spremenijo, da se spremeni tudi lik sam: neroden in sramežljiv lik lahko sčasoma postane vihrav, pustolovski in neprepoznaven po nekem čudežu (La scimmia nella biglia), ali pa zaradi pomoči staršev in drugih likov (BШумоленето / The rustling; Как се лекува лъвски / How to treat Lion’s fear). Njihova sprememba jim lahko pomaga pri premostitvi zdravstvenih težav (The goldfish boy).

Čustva so lahko psihološke ali fiziološke reakcije na določeno situacijo in so si med seboj lahko zelo različna. Od veselja (Anna Liza; Piselli e farfalline; Vaffelhjarte), žalosti (Mio nonno era un ciliegio; Momo), do jeze (Angry Arthur) in slabe volje (The bad mood and the stick). Branje tako postane raziskovanje posameznikovih lastnih čustev in čustev drugih. Le redke knjige ponujajo enoznačen pogled na čustva, prevladujejo namreč raznolikost, raznovrstnost in razvoj. Čustva in občutki so običajna izkušnja vseh (The bad mood and the stick; L’alfabeto dei sentimenti; Piselli e farfalline; A quoi tu joues ?) nikoli pa enotna (L’une belle). Brati in občutiti čustva preko literature, besed in podob prav tako pomeni izkusiti raznovrstnost literarnih likov in njihovih vedenj (L’alfabeto dei sentimenti; Raymie Nightingale), pa tudi enakost v raznolikosti, ki sledi načelu razumevanja različnih identitet na podlagi spola, starosti in kulture.

Med temi raznolikimi in kompleksnimi čustvi sta med izbranimi knjigami v ospredju dve še posebno močni: na eni strani ljubezen, velikokrat vezana na prijateljstvo, na drugi pa žalost, ki je velikokrat vezana na žalovanje. Ljubezen je močno čustvo, ki ga otroci občutijo že zgodaj, vendar imajo lahko težave pri njenem izražanju. V knjigah jo je enostavno upodobiti preprosto in jasno (Au revoir et bon vent), kar velja tudi za istospolno ljubezen (La princesa Li; El príncipe enamorado; Jérôme par cœur). Čuti se znotraj družine, pa naj bo to med starši in otroki ali med sorojenci (Mamá; Mi familia es de otro mundo; Raymie Nightingale; È non è; L’une belle; The tunnel). Podobno je prijateljstvo osnova mnogih zgodb za mlade (Anna Liza; Raymie Nightingale; Ice in the jungle; On Sudden Hill; Momo; Lara Schmitt; Vaffelhjarte). Te knjige upodabljajo tudi ljubosumje kot posledico prijateljstva (On Sudden Hill) ali ljubezni (Au revoir et bon vent). Smrt, po drugi strani, lahko povzroči občutke, ki literarne like vznemirijo in s katerimi se mladi bralci lahko čustveno povežejo, saj čustva, ki so jih že izkusili ali pa jih morda še bodo, povežejo z besedo in sliko. Žalost pogosto povzroči izguba starih staršev (Aldabra; Mio nonno era un ciliegio; Живот на небето / Life in the sky). Čustva in občutki, ki se ob tem izkusijo in občutijo, pa lahko zdravijo (Anna Liza) in pomagajo rasti (Witika). Na nasilje, posebno tisto, usmerjeno proti dekletom, ženskam, otrokom in ljudem, ki veljajo za drugačne, je moč odgovarjati tudi z besedami (Chiamarlo amore non si può) in ljubeznijo (Книгата на всички неща / The book of everything).
Ko so čustva izražena in razumljena, so sila, ki nas usmeri k boljšemu razumevanju samih sebe in drugih in ki izpodbija predsodke in stereotipe. Navsezadnje, ali ni beseda ʺemocijeʺ, ki označuje čustva in izvira iz latinske besede emovere, etimološko povezana prav z idejo premikanja?

 

Nekaj odličnih knjig na temo čustev in občutkov:

  • AAVV, Chiamarlo amore non si può. 23 scrittrici raccontano ai ragazzi e alle ragazze la violenza contro le donne, Mammeonline, Foggia, 2013.
  • Amavisca, Luis, Rendeiro, Elena, La Princesa Li, NubeOcho Ediciones, Madrid, 2015.
  • Browne, Anthony, Into the forest, Walker Books, London, 2005.
  • Browne, Anthony, The tunnel, Walker Books, London, 2008.
  • Browne, Anthony, Willy the dreamer, Walker Books, London, 1997.
  • Carioli, Janna, Possentini, Sonia Maria Luce, L’alfabeto dei sentimenti, Fatatrac, Casalecchio di Reno, 2013.
  • Colfer, Eoin, Robertson, Matt, Anna Liza and the happy practice, Barrington Stoke, Edinburgh, 2016.
  • Gandolfi, Silvana, Aldabra: la tartaruga che amava Shakespeare, Salano, Milano, 2006.
  • Gandolfi, Silvana, La scimmia nella biglia, Salano, Milano, 2012.
  • Haugen, Tormod, Au revoir et bon vent (et la pluie d’automne), translated from the Norwegian by Jean-Baptiste Coursaud, L’école des loisirs, Paris, 2003.
  • Heinrich, Finn-Ole, La vie de l’unique, l’étonnante, la spectaculaire, la miraculeuse Lara Schmitt, translated from the German by Isabelle Enderlein, Thierry Magnier, Paris, 2015.
  • Hughes, Emily, Wild, Flying Eye, London, 2015.
  • Милчева, Велина (Milcheva, Velina), Живот на небето : Слончета и котета (Life in the sky: Elephants and Kitties), Прес, София, 2018.
  • Nanetti, Angela, Balbusso, Anna, Mio nonno era un ciliegio, Einaudi ragazzi, Trieste, 2017.
  • Oram, Hiawyn, Kitamura, Satoshi, Angry Arthur, Anderson Press, London, 2008.
  • Parr, Maria, Srce od vafla, translated from the Norwegian by Radoš Kosović, Kreativni centar, Beograd, 2011.
  • Попнеделева-Генова, Мила (Popnedeleva-Genova, Mila), Шумоленето (The Rustling), Ултра нет ЕООД, София, 2009.
  • Ruiz Johnson, Mariana, Mamá, Kalandraka, Pontevedra, 2013.
  • Sarah, Linda, Davies, Benji, On Sudden Hill, Simon & Schuster Children’s UK, London, 2014.
  • Scotto, Thomas, Tallec, Olivier, Jérôme par coeur, Actes sud junior, Arles, 2015.
  • Snicket, Lemony, Forsythe, Matthew, The bad mood and the stick, Anderson Press, London, 2017.