Biološki spol
Biološki spol se nanaša na tiste organe, kromosome in hormone, ki jih v človeku lahko z gotovostjo določimo. Osebe ženskega biološkega spola imajo vagino, jajčnike, spolne kromosome v sestavi XX in več estrogena. Osebe moškega biološkega spola imajo moda, penis, spolne kromosome v sestavi XY in več testosterona. Biološkega spola pa ne moremo vedno določiti na binaren način. Do 1,7 % ljudi po svetu je interspolnih, kar pomeni, da so se rodili z mešanico ženskih in moških primarnih spolnih znakov. Tako ima lahko oseba moške spolne organe in delujoča ženska rodila.
Cisspolna_en
Cisspolna oseba je oseba, katere fizične lastnosti se skladajo s stereotipnimi družbenimi pričakovanji. Na primer, cisspolen moški je oseba moškega biološkega spola, ki verjame in čuti, da pripada moškemu spolu. Cisspolna ženska je oseba biološkega ženskega spola, ki verjame in čuti, da pripada ženskemu spolu. Osebe, ki čutijo, da svojemu biološkemu spolu ne pripadajo, se identificirajo kot transspolne.
Dostojanstvo
Prirojena, enaka in nedotakljiva vrednost vsakega posameznika, iz katere izhajajo moralne in pravne zahteve po spoštovanju. Prepoveduje ponižujoče ravnanje in predstavlja temeljno načelo človekovih pravic.
Družbeni spol
To je koncept, ki se nanaša na zgodovinsko in družbeno konstrukcijo moških in žensk ter na njihove vloge in odnose v družbi. Ponotranji se v procesu socializacije in se nanaša tudi na to, kako kulturna stališča oblikujejo izdelke, tehnologijo in dojemajo določeno vedenje kot ʺmoškoʺ ali ʺženskoʺ. Koncept družbenega spola ni izum feminizma. Prvi ga je uporabil ameriški psihoanalitik Robert J. Stoller leta 1968 v knjigi Biološki in družbeni spol: o razvoju moškosti in ženskosti [Sex and Gender: On the Development of Masculinity and Femininity]. Stoller je družbeni spol definiral kot kompleksno množico ʺvedenj, čustev, misli ter fantazij, ki so povezane z biološkima spoloma, čeprav nimajo primarno bioloških konotacijʺ. S tem je ločil biologijo (oziroma biološki spol) od kulture (oziroma družbenega spola), njegovo idejo pa so ob koncu šestdesetih let 20. stoletja prevzele in nadgradile številne feministične avtorice kot podlago ženskim študijam, s čimer so želele ženske osvoboditi podrejenosti ter pokazati, da takšno stanje ni nekaj naravnega, pač pa posledica stoletij patriarhalnih kulturnih vzorcev.
Enakost spolov
Izraz se nanaša na načelo nediskriminacije na osnovi biološkega in družbenega spola, torej na družbene pogoje, kjer so moškim in ženskam zagotovljene enake možnosti, pravice in spoštovanje. Načelo nediskriminacije družbo zavezuje k priznavanju pravic žensk na vseh področjih, med drugim v politiki, zaposlovanju, izobraževanju, zdravstvu in gospodarstvu. Kljub temu diskriminacija žensk v naši družbi ostaja prisotna, četudi na manj opazne načine. Primeri take diskriminacije so neenakost pri dostopu do osnovne in višje izobrazbe, do kariernih priložnosti ali pri možnosti, da bo ženska zasedla javno funkcijo. Na ta način se povečuje razlika v ekonomskem položaju moških in žensk. Prav tako je diskriminacija žensk prisotna v gospodinjstvih. Odpravimo jo lahko tako, da mlajše generacije izobrazimo v duhu enakosti spolov, kjer si bodo moški in ženske odgovornosti ter gospodinjska opravila enakomerno razdelili.
Feminizem/feminizmi
To je skupina gibanj s skupnim ciljem doseči politično, družbeno, ekonomsko, kulturno in pravno enakost med ženskami in moškimi, izkoreniniti neenakost in zagovarjati pravice žensk. Feminizem danes združuje več različnih pristopov, analiz, tipov delovanj ter praks, zaradi česar je včasih bolj zaželena uporaba izraza v množini, torej feminizmi. Vsi pa vztrajajo v boju, da bi cisspolne in transspolne osebe lahko razvijale svoje lastnosti in spretnosti na enakopraven način, ne glede na njihovo starost, spolno usmerjenost, poreklo, kulturno ali družbeno ozadje.
Homofobija
To je strah pred homoseksualnimi osebami, sovraštvo do njih ter njihova diskriminacija.
Inkluzija
Inkluzija je proces, ki vsakomur dovoljuje, da brez omejitev deluje znotraj družbe, ne glede na poreklo, spolno identiteto ali zmožnosti (če gre za invalidne osebe). Zadeva področje gospodarstva, izobraževanja, kulture in politike. V nasprotju z ekskluzijo in diskriminacijo, gre pri inkluziji za priznavanje vrednosti posameznika, kjer ima vsaka oseba prostor v družbi brez razlik. Zagotavlja spoštovanje identitete in raznolikosti oseb ali družbenih skupin.
Intersekcionalnost
Intersekcionalnost je sociološki koncept, ki opisuje položaj ljudi, ki doživljajo več oblik diskriminacije hkrati. Izraz je leta 1989 skovala afroameriška feministična pravna strokovnjakinja in aktivistka Kimberlé Crenshaw, da bi izpostavila dvojno diskriminacijo, s katero so se soočale temnopolte ženske zaradi spola in rase. Od takrat se z intersekcionalnostnostjo naslavlja dejstvo, da ljudje hkrati doživljajo različne procese diskriminacije in dominacije, povezane s spolno identiteto, spolno usmerjenostjo, poreklom, družbenim slojem, vero, starostjo ali invalidnostjo. Razumevanje, kako se diskriminacija prepleta, združuje in poglablja, omogoča njeno učinkovitejše prepoznavanja, obsojanje in preprečevanje.
Interspolnost
Krovni izraz za ljudi, katerih spolne značilnosti (genitalije, spolne žleze, raven hormonov, kromosomi) ne ustrezajo tipičnim opredelitvam moškega ali ženskega spola. Zajema vrsto netipičnih spolnih značilnosti.
LGBTQ+
Kratica pomeni ʺlezbijka, gej, biseksualka_ec, transspolna_en, kvir in druge nebinarne oblike spolne usmerjenosti ter spolne identiteteʺ.
Odnosi med spoli
To so odnosi med posameznicami_ki različnih spolnih identitet. Za družbeni spol običajno veljajo hierarhični odnosi: moški imajo vplivnejše, hegemone položaje, medtem ko so ženske na podrejenih, diskriminiranih ter manj vplivnih položajih.
Pravice in dolžnosti
Pravice: Temeljne, univerzalne upravičenosti oseb, ki zahtevajo spoštovanje in zaščito. Temeljijo na človekovem dostojanstvu in pripadajo vsakomur zgolj zato, ker je človek.
Dolžnosti: Obveznosti ali odgovornosti držav, institucij in posameznikov, da te pravice spoštujejo, varujejo in uresničujejo ter zagotavljajo, da niso kršene in da se postopno uresničujejo v praksi.
Preseganje spola*
Brisanje meja med pričakovanji do spolov, zoperstavljanje stereotipom.
*V izvirniku: gender bending. Uveljavljen izraz v slovenščini še ne obstaja.
Raznolikost
Na splošno ta izraz označuje položaj in značilnosti posameznika, ki jih pogojujejo družbene skupine, v katerih deluje. Ljudje se med seboj lahko razlikujejo po biološkem spolu, družbenem spolu, rasi, narodnosti ter kulturi in verski pripadnosti. Spolna usmerjenost in spolna identiteta oseb, kot so lezbijke, geji, biseksualne osebe, transspolne ali interspolne osebe, sta bili dolgo časa povod za kaznovanje in družbeno izključevanje. Leta 1990 je Svetovna zdravstvena organizacija homoseksualnost odstranila z mednarodne klasifikacije bolezni in z zdravjem povezanih problemov. V mnogih državah so homoseksualne osebe dobile enake pravice kot osebe v heteroseksualnih zvezah, tako da se dva moška ali dve ženski lahko poročita in ustvarita družino. Kljub temu pa homoseksualnost v mnogih državah še vedno ostaja kazniva. Celo tam, kjer država priznava enakopravnost oseb LGBTQ+, družba kot celota te ne sprejema in homofobija ostaja del resničnosti. Transspolna identiteta se sooča s še hujšimi težavami; države, tako na vzhodu kot na zahodu, transspolnosti niso niti uzakonile niti sprejele v svoje kulture, zato transfobija še vedno ostaja močno prisotna.
Seksizem
Predsodki in diskriminacija na podlagi biološkega spola, običajno usmerjeni proti ženskam.
Spolna identiteta
Spolna identiteta se nanaša na družbeni spol, s katerim se nekdo poistoveti. Gre za občutek pripadnosti določenemu spolu, ki se oblikuje med razvojem posameznice_ka. Biološki spol je povezan z biološkimi značilnostmi, družbeni spol pa se nanaša na družbeni konstrukt. Glede na svoje spolne identitete so ljudje lahko cisspolni ali transspolni. Biološki spol ne določa nujno spolne identitete, niti ni spolna identiteta nujno povezana s spolno usmerjenostjo. Spolna identiteta, spolne vloge (način, kako družba gleda na posameznico_ka) in biološki spol vplivajo na to, kako razumemo same_i sebe znotraj družbe.
Spolna usmerjenost
Spolna usmerjenost definira biološki spol, ki osebo privlači. Heteroseksualne osebe privlačijo osebe nasprotnega biološkega spola. Homoseksualne osebe privlačijo osebe istega biološkega spola. Biseksualne osebe privlačijo osebe istega in nasprotnega biološkega spola.
Spolne norme
To so družbene norme, ki narekujejo, kakšne vrste vedenj, kateri poklici ipd. naj bi bili primerni za moške in kateri za ženske.
Spolne vloge
To so naloge in položaji, ki jih pripisujemo ženskam in moškim. Določajo jih kulturne norme, ki prevladujejo v nekem družbenem kontekstu. Spolne vloge vplivajo na to, kako ljudje dojemajo druge osebe v družbi.
Spolni stereotipi
To so popreproščene ideje, globoko zakoreninjene v našo kolektivno zavest, ki jih ne moremo razumsko zagovarjati. Stereotipi podzavestno usmerjajo naše vedenje, stališča itd., razširjajo pa jih množični mediji vseh vrst, denimo oglaševanje, televizija in družbeni mediji. Kot primer spolnega stereotipa vzemimo, da mora ženska skrbeti za dom ter da mora moški z delom preskrbeti družino. Če nekdo ni v skladu s tem stereotipom, jo_ga družba lahko diskriminira. Spolni stereotipi postavljajo ženske in moške v hierarhičen in nasproten odnos. Ženske naj bi, na primer, imele težave pri uveljavljanju moči in jim torej primanjkuje samozavesti, moški pa naj ne bi izkazovali naklonjenosti ter naj bi bili bolj odločni.
Transfobija
To je strah pred transspolnimi osebami ter osebami, katerih spolna identiteta ni konvencionalna, sovraštvo do njih in njihova diskriminacija.
Transspolna_en
Transspolna je oseba, ki verjame in čuti, da ne pripada spolu, ki so ji ga pripisali ob rojstvu ter zaradi tega ne izpolnjuje stereotipnih družbenih pričakovanj. Na primer, trans ženska je oseba, ki so ji ob rojstvu pripisali moški spol. Trans ženske pogosto uporabljajo kratico MVŽ (ang. MtF, Male to Female), ki pomeni moški-v-žensko, torej prehod iz moške v žensko identiteto. Trans moški uporabljajo kratico ŽVM (ang. FtM, Female to Male), ki pomeni ženska-v-moškega, torej prehod ženske v moško identiteto. Nekatere transspolne osebe se odločijo za medicinski poseg, pri katerem s pomočjo medicinskih strokovnjakinj_ov s hormonsko terapijo in/ali operacijo spremenijo svoje telo tako, da ga prilagodijo spolu, s katerim se identificirajo.