Zakaj so vprašanja spola v otroški in mladinski književnosti tako pomembna?

Otroška in mladinska književnost ima pri razvoju spolne identitete fantov in deklet ključno vlogo. To je bilo dokazano v številnih študijah, ki poudarjajo, da knjige za otroke in mladino pogosto prikazujejo in utrjujejo seksistične in spolne stereotipe.

Stereotip je prepričanje, da se vsi ljudje v skupini enako vedejo brez upoštevanja individualnih lastnosti posameznic_kov znotraj nje. Na primer, seksizem temelji na stereotipnem prikazovanju moških in žensk. Stereotipi, ki so osnovani na spolu, delujejo kot kulturne in družbene spone; ker človeške lastnosti razdelijo v dve polarizirani kategoriji (moške in ženske lastnosti), ki sta v hierarhičnem razmerju, ljudi vodijo k vedenju, ki je v skladu s togimi družbenimi pričakovanji.

Tradicionalni modeli prikazovanja spolnih identitet še vedno prevladujejo po mnogih državah v Evropi in tako povzročajo in spodbujajo neenakost med spoli ter nasilje. Veliko študij je pokazalo, da mladi sami od sebe sprejmejo tiste modele, ki jim jih predstavimo, ter se poistovetijo z liki, ki pripadajo isti spolni skupini kot oni.

Vprašanja spola v otroški in mladinski književnosti danes

Ena izmed aktualnih teženj določenih uredniških politik je izdajanje različnih, pogosto stereotipnih, knjig in knjižnih serij za fante in dekleta. Za dekleta je knjig na splošno več, so bolj raznovrstne, nekatere med njimi prikazujejo tudi pozitivne vzornike in upodobitve likov. To lahko pojasnimo s statistično ugotovitvijo, da dekleta berejo več kot fantje. Tako je, v nasprotju s knjigami za dekleta, knjig za fante manj, pa tudi njihova kakovost je v povprečju slabša.

Tovrstna otroška in mladinska književnost posledično utrjuje toga nasprotja med spoloma, saj goji model binarnih in konvencionalnih vlog. Prikaz deklet tradicionalno sledi stari delitvi na ʺangelskeʺ ter ʺzleʺ like. Bodisi so lepa, ljubezniva, nežna, mila, plašna, ljubeča, čustvena ter skrbna, bodisi so ljubosumna, nergava ter razvajena. To, kar počnejo, se mora skladati s tremi zahtevami: biti privlačna, ubogljiva in skrbna. Fantom je, po drugi strani, na voljo več izbire: lahko so močni, pogumni, neubogljivi, iznajdljivi, sebični, pustolovski, razgrajaški, lahkomiselni in samozavestni. Fantovske vloge in njihovo vedenje so bolj svobodni, zaradi česar so pogosto prikazani kot odločni, samozavestni in hrabri. Ženski liki so omejeni na vloge matere, babice, učiteljice, baletke, princese, vile ali čarovnice in tudi če so zaposlene, ženske skrbijo še za dom in družino. Moške vloge so po drugi strani številčnejše: lahko so očetje, dedki, čarodeji, inženirji, policisti, gradbeniki, slikarji, glasbeniki, gasilci, direktorji, zdravniki, bančniki, igralci, znanstveniki, kapitani, raziskovalci, detektivi itd.

Spodnja tabela povzema stereotipna nasprotja med spoloma, ki jih zasledimo v otroški in mladinski književnosti:

Dekleta	Fantje
znotraj	zunaj
pasivnost	aktivnost
zasebnost	javnost
lepota	moč

 

Zato je izjemnega pomena, da podpiramo otroško in mladinsko književnost, ki upodablja pozitivne spolne vloge z liki, ki rušijo stereotipe tako o dekletih kot fantih.

Evropske države se še vedno močno razlikujejo po tem, kako se lotevajo spolnih identitet v otroški in mladinski književnosti. V državah, kjer je enakost spolov večja, izhaja več knjig za otroke in mladino, ki upodabljajo pozitivne spolne vloge. V številnih državah pa je takšna literatura šele pričela izhajati.

Zakaj je projekt G-BOOK pomemben? Kako lahko pripomore pri preseganju stereotipov?

Kot je že omenjeno, projekt izhaja iz zavedanja, kako ključna je vloga, ki jo ima pri usvajanju ter razvoju otrokove identitete otroška in mladinska književnost. Študije so namreč pokazale, da mlajše generacije spolne vloge in modele pogosto usvajajo preko branja knjig, vendar jih često ponotranjijo nekritično. Čeprav je v zadnjem času naraslo število izdanih knjig, ki naslavljajo vprašanja spola, se dostopnost do njih po članicah Evropske unije močno razlikuje. Poleg tega so takšne knjige redko izpostavljene, zato večina otrok in mladih do njih ne pride.

 

S tem v mislih, bi morala otroška in mladinska književnost:

– pomagati mladim bralkam_cem, da prepoznajo in presežejo stereotipe;

– otrokom ponuditi raznolike, enakovredne in sprejemljive spolne modele in upodobitve identitet;

– dopustiti mladim, da si sebe zamišljajo v skladu z osebnimi okusi, preferencami, zanimanji, stališči in sposobnostmi;

– otroke učiti, da je treba razlike spoštovati in ceniti ne glede na to, ali gre za kulturne, verske, fizične razlike ali pa razlike v spolu in spolni usmerjenosti.

 

Cilj G-book bibliografije je promocija otroške in mladinske književnosti, ki upodablja pozitivne spolne vloge in modele, je odprta in raznolika ter ne vsebuje stereotipov, pač pa spodbuja spoštovanje in raznolikost. Eden od izzivov projekta je odpraviti binarno delitev na knjige, ki so namenjene dekletom in knjige, ki so namenjene fantom. To lahko storimo tako, da jim ponudimo široko paleto besedil, ki prikazujejo raznovrstne spolne modele. Takšne knjige bodo ne samo krepile in razvijale zmožnost kritičnega mišljenja pri otrocih in mladih, ampak jim bodo tudi omogočile, da se ne bodo počutili ukleščene v spone modelov – lahko bodo svobodno izbirali, kdo in kaj bi radi bili, hkrati pa bodo tudi ostalim dovolili, da izkusijo prav takšno svobodo.