Nebomske pesmi
Povzetek:
Pesniška zbirka z naslovom Nebomske pesmi je izšla leta 1994 in je prva samostojna pesniška zbirka Barbare Gregorič Gorenc. Prinaša dvaindvajsetih krajših pesmi, v katerih je antagonistka Nebomska deklica, samosvoj in uporniški otrok. Pesmi so napisane v prvi osebi ednine in razkrivajo silovita otroška čustva, svet notranjih doživetij male upornice, ki noče več biti priden otrok. (založnik o knjigi)
Uredil_a: Mestna knjižnica Ljubljana
Komentar:
Pesmi so s svojim izidom v slovensko mladinsko književnost vnesle precej svežih, novih in drznih tonov, tedaj še pesnice mlajše generacije. Glavni literarni lik, Nebomska deklica, mlajša šolarka, precej spominja na Piko Nogavičko. S svojo samosvojostjo, samozavestjo, pogumom, upornostjo in drznostjo je zelo drugačna od večine deklic, ki si želijo biti princeske, nositi rožnate pentlje v laseh, si bojijo umazati roke ter se bojijo hroščev in pajkov. Premore precej fantovskih lastnosti, brez sramu zmore burno izkazovati svojo jezo in druga intenzivna čustva, in če je potrebno tudi loputati z vrati, kazati jezik, biti maščevalna, skratka, »punčka, ki grize«. Je daleč od stereotipa o nežnih, ubogljivih in »sladkih deklicah«. Noče odrasti, biti dolgočasna in pusta, jezi se na starše, na svet, na krivice, ki jih doživlja. Bori se za svoje pravice, skoraj vsaka pesem je njen »mali protest«, vmes se tudi kuja in joče ter se počuti osamljeno. Vsemu navkljub pa je v svojem bistvu deklica, ki ima rada sladoled, ki zna biti tudi ljubosumna, zbira papirnate prtičke, ob dobrih dnevih se z mamo in teto razvaja na čajanki in bo vse, kar mora opraviti, opravila malo kasneje, potem, ko bo nebomsko občutje izzvenelo.