Gospodična z monstero
Povzetek:
Dnevi osamljene gospodične Cecilije so si podobni kot jajce jajcu, dokler nekega dne ne izgubi službe socialne delavke. Ko zapusti svoje delovno mesto, s sabo vzame le svoj zvezek z zapiski in košato monstero. Na poti domov trči v Vanjo, otroka uličnega glasbenika, s katerim se kmalu spoprijateljita. Drug drugemu dobro deneta in kmalu se Cecilija ob Vanjini pomoči začenja odpirati svetu in življenju, ki naenkrat postane polno vznemirljivih reči in ljudi, Vanja pa prvič občuti dovolj varnosti in trdnosti, da ugotovi, kaj želi. (založnik o knjigi)
Uredil_a: Mestna knjižnica Ljubljana
Komentar:
Na dan, ko Cecilija zamudi svoj običajni avtobus na delo in s tem poseže v svojo strogo rutino, se vse spremeni. V službi na Centru za socialno delo jo odpustijo, zato spakira knjižico, kamor zapisuje posebne primere in svojo monstero. Ker z le-to ne more na avtobus, se domov odpravi peš – še en ovinek iz njene rutine, ki povzroči val sprememb. V njeno življenje vstopi Vanja, ki s svojim očetom, uličnim glasbenikom, živi precej kaotično življenje. Drug drugega pričneta nevsiljivo spreminjati. “Ceciliji se je zdelo, da (Vanja) v njeno sobo prinaša življenje. Kot bi bil ploščat kamen, ki je nežno vzvaloval njeno gladino, jo priklical iz globočin.” Vanji pa Cecilijina molčečnost nudi zatočišče, “nevidno luknjo, v kateri je lahko miroval. Počival.” Počasi ustvarita majhno skupnost, ki jo poveže knjižica posebnih, nerešenih, primerov. Ti postanejo posebni v povsem drugem pomenu, saj oni rešijo Cecilijo. Roman, kjer se jejo slastne torte, spije veliko čaja, sklepajo prijateljstva in pokvarjeni predmeti ne zavržejo, pač pa popravijo, je s svojim “in srečno so živeli do konca svojih dni” koncem blagodejen kot skodelica Cecilijinega jasminovega čaja. Knjiga je prejela znak za kakovost zlata hruška.