O kravi, ki je lajala v luno
Povzetek:
Ko se krava Mrvica postara, spozna, da ne more več ostati na kmetiji. Odloči se, da bo vzela stvari v svoje roke: kljub vsem svojim strahovom sede na kolo in se poda v neznano. Kmalu sreča nenavadnega konja, Van de Hija, ki pleše step. Začne se pustolovščina v dvoje. Dinamična zgodba na nevsiljiv način obravnava pomembni, a redko obravnavani, temi staranja in starosti ter pokaže, da so lahko starejši ljudje – četudi se včasih zdijo malo prismuknjeni – še vedno zelo ustvarjalni, dejavni, izpolnjeni in srečni. (založnik o knjigi)
Uredil_a: Mestna knjižnica Ljubljana
Komentar:
Posebnost avtoričinih slikanic, v katerih nastopajo (domače) živali, je literarna narava junakov. Njene živali namreč niso definirane s kategorijo otroka (v smislu otrok in okolica, v kateri se otrok igra ali je soočen s specifičnimi okoliščinami), ampak, tako kot v basnih, predstavljajo starostno neopredeljene in občečloveške značaje s čustvi in občutji, kot so jeza, žalost, sreča (pri pujsih), ali odrinjenost, odsluženost, nekoristnost (pri kravi in konju). Med odličnimi knjigami letne produkcije ta slikanica predstavlja enega od najbolj posrečenih spojev besedila in ilustracije. Z dvojico konja in krave na kolesu sta avtorja ustvarila trajno podobo optimizma in življenjske radosti, ki zmoreta premagati še tako temne okoliščine. S hudomušno eleganco in hkrati premišljeno askezo besed in razsvetljave slikanica kvalitetno nagovarja vse starosti in vabi k pogumnemu razmisleku o podobah naših staranj. Delo se je uvrstilo v zbirko Bele vrane (White Ravens), izbor najboljših mednarodnih mladinskih knjig, ki ga vsako leto pripravlja Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu, prejelo nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico in znak za kakovost zlata hruška.