{"id":1016,"date":"2026-08-06T09:52:42","date_gmt":"2026-08-06T07:52:42","guid":{"rendered":"http:\/\/gbook-rebuild.local\/g-book-slovarcek\/"},"modified":"2026-08-06T15:45:25","modified_gmt":"2026-08-06T13:45:25","slug":"g-book-slovarcek","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/g-book.eu\/sl\/viri\/g-book-slovarcek\/","title":{"rendered":"G-Book slovar\u010dek"},"content":{"rendered":"

Biolo\u0161ki spol <\/strong><\/h2>\n

Biolo\u0161ki spol se nana\u0161a na tiste organe, kromosome in hormone, ki jih v \u010dloveku lahko z gotovostjo dolo\u010dimo. Osebe \u017eenskega biolo\u0161kega spola imajo vagino, jaj\u010dnike, spolne kromosome v sestavi XX in ve\u010d estrogena. Osebe mo\u0161kega biolo\u0161kega spola imajo moda, penis, spolne kromosome v sestavi XY in ve\u010d testosterona. Biolo\u0161kega spola pa ne moremo vedno dolo\u010diti na binaren na\u010din. Do 1,7 % ljudi po svetu je interspolnih, kar pomeni, da so se rodili z me\u0161anico \u017eenskih in mo\u0161kih primarnih spolnih znakov. Tako ima lahko oseba mo\u0161ke spolne organe in delujo\u010da \u017eenska rodila.<\/p>\n

 <\/p>\n

Cisspolna_en<\/strong><\/h2>\n

Cisspolna oseba je oseba, katere fizi\u010dne lastnosti se skladajo s stereotipnimi dru\u017ebenimi pri\u010dakovanji. Na primer, cisspolen mo\u0161ki je oseba mo\u0161kega biolo\u0161kega spola, ki verjame in \u010duti, da pripada mo\u0161kemu spolu. Cisspolna \u017eenska je oseba biolo\u0161kega \u017eenskega spola, ki verjame in \u010duti, da pripada \u017eenskemu spolu. Osebe, ki \u010dutijo, da svojemu biolo\u0161kemu spolu ne pripadajo, se identificirajo kot transspolne.<\/p>\n

 <\/p>\n

Dostojanstvo<\/strong><\/h2>\n

Prirojena, enaka in nedotakljiva vrednost vsakega posameznika, iz katere izhajajo moralne in pravne zahteve po spo\u0161tovanju. Prepoveduje poni\u017eujo\u010de ravnanje in predstavlja temeljno na\u010delo \u010dlovekovih pravic.<\/p>\n

 <\/p>\n

Dru\u017ebeni spol<\/strong><\/h2>\n

To je koncept, ki se nana\u0161a na zgodovinsko in dru\u017ebeno konstrukcijo mo\u0161kih in \u017eensk ter na njihove vloge in odnose v dru\u017ebi. Ponotranji se v procesu socializacije in se nana\u0161a tudi na to, kako kulturna stali\u0161\u010da oblikujejo izdelke, tehnologijo in dojemajo dolo\u010deno vedenje kot \u02bamo\u0161ko\u02ba ali \u02ba\u017eensko\u02ba. Koncept dru\u017ebenega spola ni izum feminizma. Prvi ga je uporabil ameri\u0161ki psihoanalitik Robert J. Stoller leta 1968 v knjigi Biolo\u0161ki in dru\u017ebeni spol: o razvoju mo\u0161kosti in \u017eenskosti<\/em> [Sex and Gender: On the Development of Masculinity and Femininity<\/em>]. Stoller je dru\u017ebeni spol definiral kot kompleksno mno\u017eico \u02bavedenj, \u010dustev, misli ter fantazij, ki so povezane z biolo\u0161kima spoloma, \u010deprav nimajo primarno biolo\u0161kih konotacij\u02ba. S tem je lo\u010dil biologijo (oziroma biolo\u0161ki spol) od kulture (oziroma dru\u017ebenega spola), njegovo idejo pa so ob koncu \u0161estdesetih let 20. stoletja prevzele in nadgradile \u0161tevilne feministi\u010dne avtorice kot podlago \u017eenskim \u0161tudijam, s \u010dimer so \u017eelele \u017eenske osvoboditi podrejenosti ter pokazati, da tak\u0161no stanje ni nekaj naravnega, pa\u010d pa posledica stoletij patriarhalnih kulturnih vzorcev.<\/p>\n

 <\/p>\n

Enakost spolov<\/strong><\/h2>\n

Izraz se nana\u0161a na na\u010delo nediskriminacije na osnovi biolo\u0161kega in dru\u017ebenega spola, torej na dru\u017ebene pogoje, kjer so mo\u0161kim in \u017eenskam zagotovljene enake mo\u017enosti, pravice in spo\u0161tovanje. Na\u010delo nediskriminacije dru\u017ebo zavezuje k priznavanju pravic \u017eensk na vseh podro\u010djih, med drugim v politiki, zaposlovanju, izobra\u017eevanju, zdravstvu in gospodarstvu. Kljub temu diskriminacija \u017eensk v na\u0161i dru\u017ebi ostaja prisotna, \u010detudi na manj opazne na\u010dine. Primeri take diskriminacije so neenakost pri dostopu do osnovne in vi\u0161je izobrazbe, do kariernih prilo\u017enosti ali pri mo\u017enosti, da bo \u017eenska zasedla javno funkcijo. Na ta na\u010din se pove\u010duje razlika v ekonomskem polo\u017eaju mo\u0161kih in \u017eensk. Prav tako je diskriminacija \u017eensk prisotna v gospodinjstvih. Odpravimo jo lahko tako, da mlaj\u0161e generacije izobrazimo v duhu enakosti spolov, kjer si bodo mo\u0161ki in \u017eenske odgovornosti ter gospodinjska opravila enakomerno razdelili.<\/p>\n

Feminizem\/feminizmi<\/strong><\/h2>\n

To je skupina gibanj s skupnim ciljem dose\u010di politi\u010dno, dru\u017ebeno, ekonomsko, kulturno in pravno enakost med \u017eenskami in mo\u0161kimi, izkoreniniti neenakost in zagovarjati pravice \u017eensk. Feminizem danes zdru\u017euje ve\u010d razli\u010dnih pristopov, analiz, tipov delovanj ter praks, zaradi \u010desar je v\u010dasih bolj za\u017eelena uporaba izraza v mno\u017eini, torej feminizmi. Vsi pa vztrajajo v boju, da bi cisspolne in transspolne osebe lahko razvijale svoje lastnosti in spretnosti na enakopraven na\u010din, ne glede na njihovo starost, spolno usmerjenost, poreklo, kulturno ali dru\u017ebeno ozadje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Homofobija<\/strong><\/h2>\n

To je strah pred homoseksualnimi osebami, sovra\u0161tvo do njih ter njihova diskriminacija.<\/p>\n

 <\/p>\n

Inkluzija<\/strong><\/h2>\n

Inkluzija je proces, ki vsakomur dovoljuje, da brez omejitev deluje znotraj dru\u017ebe, ne glede na poreklo, spolno identiteto ali zmo\u017enosti (\u010de gre za invalidne osebe). Zadeva \u00a0podro\u010dje gospodarstva, izobra\u017eevanja, kulture in politike. V nasprotju z ekskluzijo in diskriminacijo, gre pri inkluziji za priznavanje vrednosti posameznika, kjer ima vsaka oseba prostor v dru\u017ebi brez razlik. Zagotavlja spo\u0161tovanje identitete in raznolikosti\u00a0 oseb ali dru\u017ebenih skupin.<\/p>\n

 <\/p>\n

Intersekcionalnost<\/strong><\/h2>\n

Intersekcionalnost je sociolo\u0161ki koncept, ki opisuje polo\u017eaj ljudi, ki do\u017eivljajo ve\u010d oblik diskriminacije hkrati. Izraz je leta 1989 skovala afroameri\u0161ka feministi\u010dna pravna strokovnjakinja in aktivistka Kimberl\u00e9 Crenshaw, da bi izpostavila dvojno diskriminacijo, s katero so se soo\u010dale temnopolte \u017eenske zaradi spola in rase. Od takrat se z intersekcionalnostnostjo naslavlja dejstvo, da ljudje hkrati do\u017eivljajo razli\u010dne procese diskriminacije in dominacije, povezane s spolno identiteto, spolno usmerjenostjo, poreklom, dru\u017ebenim slojem, vero, starostjo ali invalidnostjo. Razumevanje, kako se diskriminacija prepleta, zdru\u017euje in poglablja, omogo\u010da njeno u\u010dinkovitej\u0161e prepoznavanja, obsojanje in prepre\u010devanje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Interspolnost<\/strong><\/h2>\n

Krovni izraz za ljudi, katerih spolne zna\u010dilnosti (genitalije, spolne \u017eleze, raven hormonov, kromosomi) ne ustrezajo tipi\u010dnim opredelitvam mo\u0161kega ali \u017eenskega spola. Zajema vrsto netipi\u010dnih spolnih zna\u010dilnosti.<\/p>\n

 <\/p>\n

LGBTQ+<\/strong><\/h2>\n

Kratica pomeni \u02balezbijka, gej, biseksualka_ec, transspolna_en, kvir in druge nebinarne oblike spolne usmerjenosti ter spolne identitete\u02ba.<\/p>\n

 <\/p>\n

Odnosi med spoli<\/strong><\/h2>\n

To so odnosi med posameznicami_ki razli\u010dnih spolnih identitet. Za dru\u017ebeni spol obi\u010dajno veljajo hierarhi\u010dni odnosi: mo\u0161ki imajo vplivnej\u0161e, hegemone polo\u017eaje, medtem ko so \u017eenske na podrejenih, diskriminiranih ter manj vplivnih polo\u017eajih.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pravice in dol\u017enosti<\/strong><\/h2>\n

Pravice<\/strong>: Temeljne, univerzalne upravi\u010denosti oseb, ki zahtevajo spo\u0161tovanje in za\u0161\u010dito. Temeljijo na \u010dlovekovem dostojanstvu in pripadajo vsakomur zgolj zato, ker je \u010dlovek.<\/p>\n

Dol\u017enosti<\/strong>: Obveznosti ali odgovornosti dr\u017eav, institucij in posameznikov, da te pravice spo\u0161tujejo, varujejo in uresni\u010dujejo ter zagotavljajo, da niso kr\u0161ene in da se postopno uresni\u010dujejo v praksi.<\/p>\n

Preseganje spola*<\/strong><\/h2>\n

Brisanje meja med pri\u010dakovanji do spolov, zoperstavljanje stereotipom.<\/p>\n

 <\/p>\n

*V izvirniku: gender bending. Uveljavljen izraz v sloven\u0161\u010dini \u0161e ne obstaja.<\/p>\n

Raznolikost<\/strong><\/h2>\n

Na splo\u0161no ta izraz ozna\u010duje polo\u017eaj in zna\u010dilnosti posameznika, ki jih pogojujejo dru\u017ebene skupine, v katerih deluje. Ljudje se med seboj lahko razlikujejo po biolo\u0161kem spolu, dru\u017ebenem spolu, rasi, narodnosti ter kulturi in verski pripadnosti. Spolna usmerjenost in spolna identiteta oseb, kot so lezbijke, geji, biseksualne osebe, transspolne ali interspolne osebe, sta bili dolgo \u010dasa povod za kaznovanje in dru\u017ebeno izklju\u010devanje. Leta 1990 je Svetovna zdravstvena organizacija homoseksualnost odstranila z mednarodne klasifikacije bolezni in z zdravjem povezanih problemov. V mnogih dr\u017eavah so homoseksualne osebe dobile enake pravice kot osebe v heteroseksualnih zvezah, tako da se dva mo\u0161ka ali dve \u017eenski lahko poro\u010dita in ustvarita dru\u017eino. Kljub temu pa homoseksualnost v mnogih dr\u017eavah \u0161e vedno ostaja kazniva. Celo tam, kjer dr\u017eava priznava enakopravnost oseb LGBTQ+, dru\u017eba kot celota te ne sprejema in homofobija ostaja del resni\u010dnosti. Transspolna identiteta se soo\u010da s \u0161e huj\u0161imi te\u017eavami; dr\u017eave, tako na vzhodu kot na zahodu, transspolnosti niso niti uzakonile niti sprejele v svoje kulture, zato transfobija \u0161e vedno ostaja mo\u010dno prisotna.<\/p>\n

 <\/p>\n

Seksizem<\/strong><\/h2>\n

Predsodki in diskriminacija na podlagi biolo\u0161kega spola, obi\u010dajno usmerjeni proti \u017eenskam.<\/p>\n

 <\/p>\n

Spolna identiteta<\/strong><\/h2>\n

Spolna identiteta se nana\u0161a na dru\u017ebeni spol, s katerim se nekdo poistoveti. Gre za ob\u010dutek pripadnosti dolo\u010denemu spolu, ki se oblikuje med razvojem posameznice_ka. Biolo\u0161ki spol je povezan z biolo\u0161kimi zna\u010dilnostmi, dru\u017ebeni spol pa se nana\u0161a na dru\u017ebeni konstrukt. Glede na svoje spolne identitete so ljudje lahko cisspolni ali transspolni. Biolo\u0161ki spol ne dolo\u010da nujno spolne identitete, niti ni spolna identiteta nujno povezana s spolno usmerjenostjo. Spolna identiteta, spolne vloge (na\u010din, kako dru\u017eba gleda na posameznico_ka) in biolo\u0161ki spol vplivajo na to, kako razumemo same_i sebe znotraj dru\u017ebe.<\/p>\n

Spolna usmerjenost<\/strong><\/h2>\n

Spolna usmerjenost definira biolo\u0161ki spol, ki osebo privla\u010di. Heteroseksualne osebe privla\u010dijo osebe nasprotnega biolo\u0161kega spola. Homoseksualne osebe privla\u010dijo osebe istega biolo\u0161kega spola. Biseksualne osebe privla\u010dijo osebe istega in nasprotnega biolo\u0161kega spola.<\/p>\n

Spolne norme <\/strong><\/h2>\n

To so dru\u017ebene norme, ki narekujejo, kak\u0161ne vrste vedenj, kateri poklici ipd. naj bi bili primerni za mo\u0161ke in kateri za \u017eenske.<\/p>\n

 <\/p>\n

Spolne vloge<\/strong><\/h2>\n

To so naloge in polo\u017eaji, ki jih pripisujemo \u017eenskam in mo\u0161kim. Dolo\u010dajo jih kulturne norme, ki prevladujejo v nekem dru\u017ebenem kontekstu. Spolne vloge vplivajo na to, kako ljudje dojemajo druge osebe v dru\u017ebi.<\/p>\n

 <\/p>\n

Spolni stereotipi<\/strong><\/h2>\n

To so poprepro\u0161\u010dene ideje, globoko zakoreninjene v na\u0161o kolektivno zavest, ki jih ne moremo razumsko zagovarjati. Stereotipi podzavestno usmerjajo na\u0161e vedenje, stali\u0161\u010da itd., raz\u0161irjajo pa jih mno\u017ei\u010dni mediji vseh vrst, denimo ogla\u0161evanje, televizija in dru\u017ebeni mediji. Kot primer spolnega stereotipa vzemimo, da mora \u017eenska skrbeti za dom ter da mora mo\u0161ki z delom preskrbeti dru\u017eino. \u010ce nekdo ni v skladu s tem stereotipom, jo_ga dru\u017eba lahko diskriminira. Spolni stereotipi postavljajo \u017eenske in mo\u0161ke v hierarhi\u010den in nasproten odnos. \u017denske naj bi, na primer, imele te\u017eave pri uveljavljanju mo\u010di in jim torej primanjkuje samozavesti, mo\u0161ki pa naj ne bi izkazovali naklonjenosti ter naj bi bili bolj odlo\u010dni.<\/p>\n

 <\/p>\n

Transfobija<\/strong><\/h2>\n

To je strah pred transspolnimi osebami ter osebami, katerih spolna identiteta ni konvencionalna, sovra\u0161tvo do njih in njihova diskriminacija.<\/p>\n

Transspolna_en<\/strong><\/h2>\n

Transspolna je oseba, ki verjame in \u010duti, da ne pripada spolu, ki so ji ga pripisali ob rojstvu ter zaradi tega ne izpolnjuje stereotipnih dru\u017ebenih pri\u010dakovanj. Na primer, trans \u017eenska je oseba, ki so ji ob rojstvu pripisali mo\u0161ki spol. Trans \u017eenske pogosto uporabljajo kratico MV\u017d (ang. MtF, Male to Female), ki pomeni mo\u0161ki-v-\u017eensko, torej prehod iz mo\u0161ke v \u017eensko identiteto. Trans mo\u0161ki uporabljajo kratico \u017dVM (ang. FtM, Female to Male), ki pomeni \u017eenska-v-mo\u0161kega, torej prehod \u017eenske v mo\u0161ko identiteto. Nekatere transspolne osebe se odlo\u010dijo za medicinski poseg, pri katerem s pomo\u010djo medicinskih strokovnjakinj_ov s hormonsko terapijo in\/ali operacijo spremenijo svoje telo tako, da ga prilagodijo spolu, s katerim se identificirajo.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Biolo\u0161ki spol Biolo\u0161ki spol se nana\u0161a na tiste organe, kromosome in hormone, ki jih v \u010dloveku lahko z gotovostjo dolo\u010dimo. Osebe \u017eenskega biolo\u0161kega spola imajo vagino, jaj\u010dnike, spolne kromosome v sestavi XX in ve\u010d estrogena. Osebe mo\u0161kega biolo\u0161kega spola imajo moda, penis, spolne kromosome v sestavi XY in ve\u010d testosterona. Biolo\u0161kega spola pa ne moremo … <\/p>\n

Preberi ve\u010d “G-Book slovar\u010dek”<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":1012,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1016","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/g-book.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1016","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/g-book.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/g-book.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/g-book.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/g-book.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1016"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/g-book.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1016\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/g-book.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1012"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/g-book.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1016"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}